Kriptografija

Kriptografija

Kriptografija je veda, ki omogoča uporabnikom, da ohranijo zasebnost komunikacije z drugimi uporabniki in nezaželeni osebi preprečijo razkritje njene vsebine.

V preteklosti se je v veliki meri uporabljala v vojski, danes pa je razširjena v zelo širokem spektru. Uporablja se pri praktično vseh informacijskih sistemih, nakupih preko spleta, elektronskem bančništvu itd.

Kriptografija se uporablja že skoraj tako dolgo kot pisava. Večji del zgodovine, je bila kriptografija umetnost, igra oblikovanja in tekmovanja. Pisarji so besedne igre sestavljali tako, da so se med seboj igrali in tekmovali. Prve kriptografske zapise so pisali na glinene tablice in z njimi ščitili navodila kako izdelati lončarske posode. Prvi mehanski pripomoček za kriptiranje so izumili Špartanci in sicer leseni valj po imenu skital (skytale).

Uporabljali so ga tako, da so pergament navili na lesen valj in nanj napisali sporočilo. Ko je prejemnik dobil pergament, ga je zopet navil na valj iste debeline in tako sporočilo prebral.

Prvi pripomoček za kriptiranje - Skital

Prvi pripomoček za kriptiranje – Skital (Vir slike:http://en.wikipedia.org/wiki/File:Skytale.png)

V zadnjem stoletju pa se je kriptografija razvila v znanstveno disciplino, ki obravnava številne koncepte varne komunikacije, avtentikacije in nezatajljivosti. Razmah je doživela zlasti med drugo svetovno vojno, matematično pa jo je utemeljil Claude Shannon.

Leta 1949 je objavil prispevka »Comunication Theory of Secrecy System« in »Mathematical Theory of Communication«, s čimer je vzpostavil teoretično osnovo za kriptografijo in kriptoanalizo.

David Tacer