Kriptografija

V primeru bločnih kodirnikov je zaradi varnosti priporočljivo uporabiti t.i. dopolnitvene načine kodiranja. V nasprotnem primeru se enaki vhodni bloki vedno preslikajo v enake bloke izhodnega besedila. S tem se delno razkrije dinamika spreminjanja vhodnega besedila, kar  predstavlja resno varnostno grožnjo. V preteklosti so bili razviti številni dopolnilni načini, ki omenjeno slabost odpravljajo. Najpogostejše med njimi opisujemo v nadaljevanju. CBC – chiper block...

Read More

Bločni kodirniki Bločni kodirniki so vrsta simetričnih šifrirnih algoritmov, ki pretvorijo določeno dolžino besedila v šifrirane bloke enake dolžine. To šifriranje poteka s pomočjo zasebnega ključa, ki ga izbere uporabnik. Bloki, ki jih ustvari kodirnik so najpogosteje 128 bitni. Pri inicializaciji kodirnika se šifrirni ključ razširi na več podključev. Nato se ti podključi v več različnih ciklih premešajo preko linearnih in nelinearnih računskih operacij združijo z...

Read More

Kriptirni algoritmi so zaporedja procesov oz. pravil, ki se uporabljajo za šifriranje in  dešifriranje sporočil v kriptografskem sistemu. Preprosto povedano, to so procesi, ki ščitijo podatke tako, da do njih ne morejo dostopati nezaželene osebe. Šifriranje spremeni človeku berljivo besedilo (plaintext) v neberljivo psevdonaključno zaporedje kodirnih znakov (ciphertext). Omenjeno psevdonaključno preslikavo v popolnosti določata javno objavljen kriptirni algoritem in skrivni kriptirni ključ, ki poskrbi za...

Read More

Kriptografija je veda, ki omogoča uporabnikom, da ohranijo zasebnost komunikacije z drugimi uporabniki in nezaželeni osebi preprečijo razkritje njene vsebine. V preteklosti se je v veliki meri uporabljala v vojski, danes pa je razširjena v zelo širokem spektru. Uporablja se pri praktično vseh informacijskih sistemih, nakupih preko spleta, elektronskem bančništvu itd. Kriptografija se uporablja že skoraj tako dolgo kot pisava. Večji del zgodovine, je bila...

Read More